NA POTI DO PRVEGA NASLOVA PREMAGALI DVA EVROLIGAŠA
16.5.2020
Danes mineva točno 20 let, odkar je naša članska ekipa postala državni prvak. Ekipo je vodil hrvaški trener Ivan Sunara, ki smo ga poklicali v Zadar, kjer danes živi in dela. Klica se je razveselil, v pogovoru pa smo izvedeli precej novega. „Ne pozabimo, premagali smo dva evroligaša. Dobili smo priložnost in jo zgrabili z obema rokama,“ je ena od prvih misli, ki jo je z nami delil.
Začel v Mariboru, pristal v Krki
„Vsi vemo, kaj je pomenila Olimpija v 90. letih minulega stoletja. Vsi vemo, da so imeli izredno ekipo tudi Laščani... Mi smo v pravem trenutku dosegli vrhunec in vzeli, kar se je ponudilo,“ nadaljuje Sunara, ki je jeseni 1998 prišel v Novo mesto, nasledil je Živka Ljubojevića.
Sunara je sezono 1998/99 začel v Mariboru na klopi ZM Lumarja. „To je bil Olimpijin projekt, trener in mladi talenti s področja Maribora smo bili na Olimpijini plačilni listi. To je bila izredno uspešna zgodba, a se je Olimpija pred sezono 1998/99 nenadoma umaknila,“ nadaljuje naš nekdanji trener, ki se je po treh tekmah Lige Kolinska poslovil. Na novo delovno mesto ni čakal dolgo. „Moj nekdanji soigralec in prijatelj iz študentskih dni me je priporočil Novomeščanom, ki so menjali trenerja,“ pojasni Sunara, ki se je po tem hitro domenil za sodelovanje s tedanjim predsednikom kluba Samom Plantanom.
„V prvem letu smo naredili precej stvari,“ nadaljuje Suki, ki izpostavi, da je prav Matjaž Smodiš s svojimi igrami opozoril nase, vabili so ga na vse strani. „Tudi Olimpija ga je hotela. Imela sva izreden odnos. Pojasnil sem mu, da je bistveno, da gre v novo sredino kot igralec prve peterke, kjer bo lahko takoj pokazal, kaj zna. Po sezoni 1998/99 na to še ni bil pripravljen. Po kratkem pogovoru je sklenil, da ostane v Krki, odkoder pa je šel potem v Bologno k Ettoreju Messini. Tja je šel kot starter in v naslednjih sezonah razvil ves svoj razkošen talent,“ nadaljuje Sunara, ki v isti sapi poudari, je bil prav Smodišev ostanek ključen temelj nove sezone.
Smodiš vodilni igralec
„Plan je bil, da Smodiš postane vodilni igralec. Na tržišču smo poiskali mlade potentne igralce, pripeljali smo Dragišo Drobnjaka, hoteli smo tudi Jako Lakoviča, ki pa je prišel v Novo mesto kasneje. Ob potentnih mladih igralcih smo imeli tudi izjemnega Iva Nakića, ki je moral na operacijo zavoljo discus hernie. Verjeli smo, da bo pravi, ko ga bomo potrebovali, njega in njegove bogate izkušnje. Ključno je bilo, to sem že omenil, da Smodiš postane vodja in vodilni igralec. Iskali smo tudi primernega visokega igralca. Jeff Stern se je poslovil, prišel je Zoran Višković, ob tem pa smo imeli v ekipi tudi sila koristne Mirka Ščekića, Sama Gruma in jokerja Dejana Jevtovića. Imeli smo mlado, a hkrati izkušeno, potentno ekipo. Verjeli smo, da bomo prišli do direktnega obračuna z Olimpijo,“ navrže Sunara.
Splet okoliščin je hotel, da je Olimpija prišla na vrsto že v polfinalu. „Za Ljubljančani je bila naporna in pestra sezona v Evroligi. Sistem dela trenerja Zmaga Sagadina je bil tak, da je od marca naprej že selekcioniral ekipo za novo sezono. Ni verjel, da se mu lahko zgodi kaj takega, kar se je. Presenetili smo jih v Ljubljani, potem smo bili boljši še doma. Upal bi reči, da smo premagali takrat morda celo najboljšo Olimpijo vseh časov,“ se Sunara ozre na polfinalni zmagi s 73:74 in 57:56. „Z Olimpijo smo se dobro poznali, več variant smo imeli pripravljenih za njih. Igrali pa smo gibčno košarko v napadu, kjer smo imeli peterico vedno nevarnih košarkarjev. Ob tem bi rad še enkrat spomnil na Sama Gruma, ki je imel pri meni izredni dve sezoni,“ se je Suki še enkrat ozrl na obračuna z Olimpijo, spomnil pa je tudi na različice conske obrambe, ki je zmajem povzročala precej težav.
V finalu so Krko Telekom, to je bilo tedaj tekmovalno ime članske ekipe, čakal še en evroligaš Pivovarna Laško, ki pa je na zadnji tekmi rednega dela proti Olimpiji zavoljo poškodb ostala brez trojca Mileta Lisica, Boštjan Nachbar, Gregor Hafnar.
Izkušnje Iva Nakića
“V finalu smo igrali zelo kvalitetno, postavili smo se tako in jih porazil že na prvi tekmi v Laškem, potem je prišel tisti domači poraz na 2. tekmi. Morda smo se celo prezgodaj veselili. Odločilna je bila 3. tekma, ki smo jo dobili v Laškem za 12 točk. Takrat se je videlo, kaj in koliko pomenijo izkušnje Iva Nakića, ki je treh minutah obrnil tekmo v našo korist. Našli smo tudi način, da smo iz ritma spravili specialista Gorana Juraka in da je na svoje prišel Matjaž Smodiš, med njima je vladalo veliko rivalstvo. Praviloma so svoje vedno naredili liderji, ob tem pa smo imeli še ostale igralce. Pa ne pozabimo: igrali smo v dvorani Marof, kjer nikomur, ki je prišel k nam, ni bilo lahko! Dejansko se je vse poklopilo, zrasli smo v eno veliko konkretno ekipo. S tem uspehom je na promociji dobil tudi klub, Smodiš in Petrov sta naredila krasni karieri, svoje je dodal še Nakić,“ nadaljuje Sunara, ki je imel ob sebi tudi pomočnika Anteja Perico, sicer doktorja fizike. „Prišel je na moje povabilo, karakterno sva si bila povsem različna, razlikovali so se tudi najini pogledi na košarko. Ante je opravil izjemno delo, zelo študiozen je bil in meni v veliko pomoč,“ sklene 60-letni Sunara, ki za konec še pohvali sodelavca v štabu.
Krka 1999/2000
Krko je do naslova vodil trener Ivan Sunara, asistiral mu je Ante Perica. Za KK Krka so prvaki postali Ivo Nakić, Matjaž Smodiš, Simon Petrov, Dejan Jevtović, Samo Grum, Dragiša Drobnjak, Mirko Ščekić, Zoran Višković, Dagmar Dražović, Aleksander Stakič, Samo Majerle in Ervin Taraniš. Pred sezono je ekipo zapustil Jeff Stern, kasneje je sledila poškodba Darrena Deschryvera. Fizioterapevt ekipe je bil Borut Škedelj. Klubu je predsedoval Samo Plantan, tehnični vodja je bil Franci Beg, športni direktor Vlado Gavranovič, sekretar Marjan Menger.
Liga Kolinska, finale, 1. tekma, 6.5. 2000
Pivovarna Laško – Krka Telekom 79:85 (40:47) (0:1 v zmagah)
Pivovarna Laško: Jurak 20, Miletič 8, Goljović 23, ŽarkoviĆ 2, Dragšič 10, Kunc 16.
Krka Telekom: Jevtović 14, Petrov 14, Smodiš 6, Grum 10, Drobnjak 28, Ščekić 3, Nakić 10.
Liga Kolinska, finale, 2. tekma, 10.5. 2000
Krka Telekom – Pivovarna Laško 72:81 (38:37) (1:1 v zmagah)
Krka Telekom: Jevtović 11, Petrov 8, Smodiš 19, Grum 2, Drobnjak 12, Ščekić 4, Nakić 16.
Pivovarna Laško: Jurak 13, Miletič 4, Goljović 21, Žarković 13, Dragšič 11, Tiringer 8, Kunc 11.
Liga Kolinska, finale, 3. tekma, 13.5. 2000
Pivovarna Laško – Krka Telekom 68:73 (41:38) (1:2 v zmagah)
Pivovarna Laško: Jurak 3, Miletič 6, Goljović 20, Žarković 6, Dragšič 17, Tiringer 2, Kunc 12, Fantinatto 2.
Krka Telekom: Dražovič 1, Jevtović 12, Petrov 10, Smodiš 8, Grum 3, Drobnjak 13, Ščekić 6, Nakić 20.
Liga Kolinska, finale, 4. tekma, 16.5. 2000
Krka Telekom – Pivovarna Laško 68:65 (24:30) (3:1 v zmagah)
Krka Telekom: Jevtovič 1, Petrov 21, Smodiš 16, Grum 4, Drobnjak 11, Ščekić 4, Nakić 11.
Pivovarna Laško: Jurak 4, Miletič 6, Goljović 20, Žarković 11, Dragšič 5, Kunc 17.