Zgodovina kluba

2011/12 - Peti naslov državnega prvaka

Košarkarji so sezono pričeli pod vodstvom trenerja Nenada Trajkovića in njegovima pomočnikoma Aleksandra Sekuliča ter Vladimirja Anzulovića. V uvodu v sezono so v svojem tretjem nastopu vnovič postali zmagovalci slovenskega Superpokala, skupno drugega in tudi drugič zapored. Sezona je bila za klub zelo nestabilna v zadnjem obdobju, saj je ekipo konec novembra 2011 zapustil dosedanji trener Nenad Trajković, uprava pa je vlogo glavnega trenerja zaupala njegovemu dosedanjemu pomočniku Aleksandru Sekuliču. Poleg trenerja je po spletu okoliščin klub zapustilo 7 igralcev. Po devetih letih je Krka vnovič nastopala v drugem najkakovostnejšem evropskem tekmovanju, pokalu Eurocup, kjer se je uvrstila med 16 najboljših ekip, s skupnim razmerjem zmag in porazov 5-7 pa je tekmovanje končala na 14. mestu. V ligi ABA je osvojila 11. mesto z razmerjem 9-17. V slovenskem pokalnem tekmovanju Spar je po devetih letih vnovič igrala v finalu, skupno tretjem, kjer je še tretjič ostala brez pokalne lovorike. Sezona se je zaključila v Stožicah s petim naslovom državnega prvaka, tretjim zapored, potem, ko je v finalu bila s skupnim rezultatom 3:1 v zmagah boljša od Union Olimpije.

Za KK Krka so nastopili: Mustafa Abdul-Hamid,  Uroš Lučić, Matej Rojc, Simon Petrov, Edo Murič, Smiljan Pavič, Afik Haim-Nissim, Zoran Dragič, Bojan Krivec, Jure Balažič in Jure Lalić.

2010/11 - Četrti naslov državnega prvaka in zmagovalci pokala FIBA EuroChallenge

Pod vodstvom trenerja Aleksandra Džikića in pomočnika Aleksandra Sekuliča ter Leona Stipaničeva je Krka osvojila tri lovorike. Uvod v sezono je pričela z osvojitvijo slovenskega Superpokala, prvega za naš klub. Po sedmih letih je zaigrala v Evropi in sicer v tekmovanju Eurochallenge, ki poteka pod okriljem FIBE in v svojem drugem evropskem finalu prvič osvojila evropsko lovoriko. V finalu so v Oostendeju bili boljši od ruske Lokomotive Kuban. V ligi NLB so redni del končali na 3. mestu z razmerjem 17-9 in se uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice, kjer pa so v polfinalu morali priznati premoč Union Olimpiji. S to uvrstitvijo so si zagotovili v prihodnji sezoni najmanj kvalifikacije za Evroligo, zagotovo pa nastopanje v evropskem pokalu Eurocup, ki poteka pod okriljem ULEBA. Pika na i izvrstni sezoni je bila osvojitev četrtega naslova državnega prvaka, potem, ko so v odločilni tekmi finala v prepolni dvorani Leona Štuklja bili boljši od Uniona Olimpije.

Za KK Krka so nastopili: Goran Ikonić, Matej Rojc, Simon Petrov, Edo Murič, Smiljan Pavić, Dušan Djordjević, Zoran Dragič, Christopher Booker, Bojan Krivec, Dragiša Drobnjak in Jure Balažič.

2009/10 - Tretji naslov državnega prvaka, uvrstitev v pokal FIBA EuroChallenge in ligo NLB

Trener Aleksandar Džikić je začel z dvoletnim mandatom na mestu trenerja Krke, kjer mu je asistiral Leon Stipaničev. Krka je po izpadu iz lige NLB nastopala le v državnem prvenstvu, ki ga je osvojila v odločilni finalni tekmi v Tivoliju, potem, ko je bila boljša od Union Olimpije. Naslov državnega prvaka je Krki ponovno priboril igranje v ligi NLB, po sedmih letih pa se je klub odločil, da ponovno zaigra v Evropi. Priložnost se je ponudila v pokalu EuroChallenge.

Za KK Krka so nastopili: Maj Kovačevič, Simon Petrov, Miloš Marković, Matej Župevec, Uroš Lučić, Davor Marcelić, Uroš Nikolić, Bojan Krivec, Jure Balažič, Nikola Ivanovič, Goran Ikonić, Smiljan Pavič. 

2008/09 - 3. mesto v državnem prvenstvu in izpad iz lige NLB

Krka se je vrnila v ligo NLB, ob tej priložnosti pa je bilo mesto trenerja zaupano Ivanu Sunari in njegovemu pomočniku Leonu Stipaničevu. V ligi NLB je ekipa osvojila 11. mesto, dosegla 9 zmag in 17 porazov, kar je sicer soliden uspeh, a žal iz lige izpadla, saj sta se vanjo uvrstila samo najboljša dva slovenska kluba iz državnega prvenstva. V državnem prvenstvu je Krka izpadla v polfinalu, kjer je dvakrat izgubila s Heliosom. Sezono so zaznamovale poškodbe nosilcev igre ekipe v zaključku sezone, zaradi česar so v najpomembnejšem delu tekmovanja igrali brez njih. V sezoni se je zgodila tudi sprememba na vrhu, saj je po petih letih s funkcije predsednika odstopil Marjan Erpe, na njegovo mesto pa je bil imenovan Brane Kastelec.

Za KK Krka so nastopili:  Maj Kovačevič, Stanko Sebič, Simon Petrov, Smiljan Pavič, Jack Ingram, Davor Marcelić, Marko Rakočević, Bojan Krivec, Nejc Koračin, Jure Balažič in Richard Shields.

2007/08 - 3. mesto v državnem prvenstvu in uvrstitev v ligo NLB

Ekipo Krke je prevzel Rade Mijanovič in dosegel najboljši rezultat v zadnjih štirih letih. V državnem prvenstvu je Krka osvojila 3. mesto in se tako po štirih letih vnovič uvrstila v ligo NLB. Po letih negotovosti je sezona nakazala, da se Krki obetajo lepši časi.

2006/07 - 7. mesto v državnem prvenstvu

Trener Predrag Milović je že tretjo sezono zapored začel kot glavni trener Krke. V državnem prvenstvu se je ekipa uvrstila v ligo za prvaka in na koncu osvojila 7. mesto. Uspešno delo z mlajšimi selekcijami potrdi tudi to leto začet projekt Košarkarske zveze Slovenije Pokal mladih. Po posebnem sistemu se ocenjujejo delo in dosežki v mlajših selekcijah kluba. V tem tekmovanju je Krka osvojila 7. mesto med več kot 80. klubi v Sloveniji, ki nastopajo na tekmovanjih pod okriljem KZS.

2005/06 - V ospredju sanacija kluba

To je bila ena najtežjih sezon v zgodovini novomeške košarke. Nova uprava kluba je pod vodstvom predsednika Marjana Erpeta in s pomočjo glavnega sponzorja  Krke, tovarne zdravil, uspela ohraniti klub in sanirati situacijo tako na finančnem kot tudi na tekmovalnem področju. Članska ekipa je pod vodstvom trenerja Predraga Milovića osvojila 9. mesto v državnem prvenstvu in ostala v najvišjem slovenskem košarkarskem tekmovanju.

2004/05 - Glasovanje o prenehanju delovanja kluba

Triletni mandat na klopi Krke je bil zaupan trenerju Predragu Miloviću. Krka se v državnem prvenstvu uvrsti v ligo za prvaka, kjer na koncu osvoji 6. mesto, bolj kot tekmovalni vidik pa je bil pod vprašajem obstoj kluba. Zaradi slabega stanja se je klub utapljal v finančnih dolgovih, na skupščini se je glasovalo celo o prenehanju delovanja kluba. Na srečo so glave ostale trezne, tako da se prenehanje delovanja kluba po daljši razpravi ni izglasovalo.

2003/04 - Zadnjič v Evroligi in izpad iz Jadranske lige

Krka je zadnjič nastopala v Evroligi. Mesto trenerja je zasedel Zoran Martič, ki pa je po nekaj porazih odstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan Peter Skansi. V Evroligi je Krka v skupini B dosegla le 2 zmagi, kjer je doma premagala Sieno in Unicajo. V preostalih 12-ih tekmah pa je izgubila, največ v Moskvi proti CSKA-ju s kar 54 točkami razlike (89:35). V Goodyear ligi je Krka osvojila solidno 7. mesto ob 14-ih zmagah in 12-ih porazih. V domačem prvenstvu je zasedla 5. mesto, potem ko je v četrtfinalu nepričakovano izgubila proti Heliosu, kar je pomenilo tudi izpad iz Jadranske lige.

2002/03 - Drugi naslov državnega prvaka in finale pokala ULEB

Najuspešnejšo sezono v zgodovini kluba je vodil trener Neven Spahija. Krka je v velikem finalu državnega prvenstva po razburljivih petih tekmah slavila zmago nad Union Olimpijo in osvojila svoj drugi naslov državnega prvaka. V jadranski ligi je osvojila 7. mesto ob 11-ih zmagah in prav toliko porazih. V Evropi je odmevala uvrstitev Krke v finale pokala ULEB. V skupini C je dosegla 7 zmag in 3 poraze, v osmini finala so izločili Pivovarno Laško, v četrtfinalu špansko ekipo Caprabo Lieda, v polfinalu pa so odpravili še drugo špansko ekipo in sicer Joventut. V velikem finalu so se pomerili še s tretjo špansko ekipo zapored, a je bila Pamesa Valencia premočna. 

2001/02 - 2. mesto v državnem prvenstvu in finale Jadranske lige

Krka si je pod vodstvom trenerja Aleša Pipana prek kvalifikacij zagotovila igranje v novoustanovljeni Evroligi in novoustanovljeni jadranski Goodyear ligi. V Evroligi so obstali v rednem delu tekmovanja, kjer so dosegli 7 zmag in prav toliko porazov. Krka je veljala za pravi hit Evrolige, saj ji je sredi Madrida uspelo premagati Real, kjer je zaslovel Jaka Lakovič, na domačem igrišču pa sta med drugim padla tudi sloviti CSKA in Panathinaikos. V državnem prvenstvu in slovenskem pokalnem tekmovanju so osvojili 2. mesto, prav tako pa so bili 2. v Goodyear ligi. V vseh treh primerih so tudi tokrat premoč morali priznati ljubljanski Union Olimpiji.

2000/01 - Suproliga in 2. mesto v državnem prvenstvu

Krka je pod vodstvom trenerja Aleša Pipana zaigrala v Suproligi, kjer je osvojila 7 zmag in 11 porazov. V osmini finala so izpadli, potem, ko je bil obakrat boljši grški Panathinaikos. V državnem prvenstvu je osvojila 2. mesto, prvič pa so zaigrali tudi v pokalnem tekmovanju, kjer so izgubili v finalu. V obeh primerih je bila  boljša Union Olimpija.

1999/00 - Prvič državni prvaki

Članska ekipa je v polfinalnu državnega prvenstva senzacionalno izločila Union Olimpijo, potem ko je odločilni koš v razprodanem Marofu s sireno dosegel Simon Petrov. V finalu je Krka potrdila premoč v Sloveniji in bila boljša še od Pivovarne Laško, kar je pomenilo prvi naslov državnega prvaka v zgodovini kluba. Uspeh je ekipi prinesel nastopanje v evropski Suproligi. V pokalu Saporta se je kot prvouvrščena ekipa s 7 zmagami in 3 porazi uvrstila šesnajstino finala in v prvem krogu izpadla proti milanskemu Adeccu. Kljub vsemu so dosegli lep mednarodni uspeh. 

1997 - Uvrstitev v prvo ligo in pridobitev generalnega sponzorja Krke, tovarne zdravil

Po dveh sezonah v A2 SKL se je ekipi po napornih treningih, vztrajnosti ter ob podpori zvestih gledalcev, v sezoni 1996/97 uspelo uvrstiti v A1 SKL. Ekipo so sestavljali: Bordelius, Samar, Stipaničev, S. Petrov, M. Petrov, Smodiš, Bajc, Vučkovič, Lučev, Novina, Rusič, Jazbec in Oštir, pod vodstvom trenerjev Slavka Seničarja in Slavka Kovačeviča.

Cilj iz leta 1992 je bil torej v petih letih dosežen, iz najnižje lige se je klub uvrstil v slovensko elitno tekmovanje. Klub je dobil generalnega sponzorja - Krko, tovarno zdravil, in se po njem poimenoval.

V sezoni 1997/98 je klub naredil velik korak naprej, ki je peljal v profesionalizacijo kluba. Ekipo so okrepili Jevtovič, Stevič, Plevnik in Grum ter trener Ljubojevič. Že v prvem letu nastopanja je ekipa osvojila 4. mesto v 1. ligi in 3. mesto v pokalnem tekmovanju, čigar finale štirih najboljših ekip je organiziral KK Krka v Novem mestu. S temi rezultati si je klub priboril pravico nastopa v pokalu Radivoja Korača. Za člansko ekipo so igrali Jevtovič, Samar, Bordelius, S. Petrov, Smodiš, Bajc, Grum, Stipaničev, Plevnik, M. Petrov, Stevič, Jazbec, Dakič, Stakič in Balažic. Trener je bil Živko Ljubojevič. Matjaž Smodiš je eden najboljših reprezentantov Slovenije do 22 let, ki na evropskem prvenstvu na Siciliji osvoji srebrno medaljo.

V sezoni 1998/99 je ekipa osvojila 3. mesto v DP. V pokalu Radivoja Korača je KK Krka najprej v predkolu izločila ekipo Kumanovo iz Makedonije. V svoji skupini je nato zasedla 2. mesto, za ekipo Aeroporti iz Italije in pred Lovčenom iz ZRJ ter Hapoel Galilom iz Izraela. V 1/16 finala je bil nasprotnik slovita Barcelona, ki je bila kasneje tudi zmagovalec Koračevega pokala. KK Krka je predvsem na domači tekmi v razprodani dvorani Marof dokazala, da je na pravi poti in da lahko svoje cilje v Evropi zastavi še višje.

Za ekipo so igrali Jevtovič, Samar, Petrov, Smodiš, Grum, Nakič, Šcekič, Meluš, Balažic, Taraniš, Eržek, Ivaškovič, Stipaničev, Gliha in Majerle. Trener ekipe je bil na začetku sezone Živko Ljubojevič, kasneje ga je zamenjal Ivan Sunara. Matjaž Smodiš je že igral vidno vlogo v slovenski reprezentanci na EP v Franciji. Z doseženimi rezultati se je KK Krka uvrstil v pokal Saporta.

1992 - Organizacija novega kluba Novo mesto 1992

Leto 1992 je bilo prelomno leto v mlajši zgodovini novomeške košarke, ki je z uspehi v zadnjih 10-ih letih postala pomemben člen evropske košarke. Igralci, ki so bili v preteklosti igralci novomeškega kluba, so se odločili, da bodo del svojega prostega časa posvetili obuditvi košarke v Novem mestu. Poleg tega, da so ponovno zaigrali, so si razdelili še organizacijske in ostale naloge, ki so omogočile razvoj in nove uspehe kluba. Postavljeni so bili novi temelji za vrnitev košarke na mesto, ki ga je v preteklosti že zasedala. Košarkarski klub Novo mesto 92 se je organiziral tako, da sta ga sestavljali dve organizacijsko ločeni sekciji in sicer sekcija mladih in sekcija starejših. V okviru sekcije mladih so redno vadile in nastopale 3 ekipe - pionirji, kadeti in mladinci. V okviru sekcije starejših so za člane trenirali in igrali: Beg, Plantan, Vučkovič, Cerkovnik, Munih, P. Seničar, Lalič, Peljhan, Župevec, Balažic, S. Seničar, Bajc, Kek, Kosmina, Cujnik, Pintar in Lenart.

Obe sekciji, ki sta bili finančno ločeni, sta vodila upravna odbora. Klub se je financiral delno iz sredstev, ki mu jih je dodelila novomeška športna zveza oz. novomeška občina, v veliki večini pa je moral klub za svojo dejavnost sredstva zbrati pri pokroviteljih.

V sezoni 1992/93 je clanska ekipa nastopala v Območni slovenski košarkarski ligi ZAHOD I in po razigravanju dosegla 1. mesto ter se uvrstila v 2. SKL - zahod.

V sezoni 1993/94 je ekipa nastopala v 2. SKL - zahod in osvojila 6. mesto, kar je bilo za malenkost premalo za napredovanje. Za ekipo so igrali isti igralci kot v minulih dveh sezonah, od mladih pa se je začel uveljavljati Simon Petrov. V sezoni 1994/95 je ekipa prepričljivo osvojila 1. mesto in se s tem neposredno uvrstila v A2 SKL. Ekipo so sestavljali: Plantan, Cerkovnik, Munih, Župevec, S. Seničar, Bajc, Kek, Lenart, Červ, S. Petrov, Oštir, Vučkovič, Novina, Gavranovič, Zupančič, Vipavec, M. Petrov, Lalič, Smodiš.

V sezoni 1995/96 je članska ekipa nastopala v A2 SKL. Igrali so isti igralci kot prejšnjo sezono, ekipa pa se je okrepila s Primožem Samarjem in Leonom Stipaničevim, ki je bil prvi igralec s statusom tujca v ekipi. Ekipa, ki jo je vodil Slavko Seničar, je osvojila odlično 3. mesto.

1977 - Uvrstitev v 2. zvezno košarkarsko ligo

V sezoni 1976/77 so za ekipo nastopali: Ivančič, Plantan, S. Kovačevič, Ž. Kovačevič, Bajt, Munih, P. Seničar, S. Seničar, Vergot, Švinger, Medek, Radak, Beg in Župevec. Ekipo je vodil Jože Splichal.

Že v tej sezoni je ekipa osvojila 2. mesto v 1. SKL in se v dodatni kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v 2. zvezno jugoslovansko ligo pomerila s Triglavom iz Kranja. V Trbovljah so Novomeščani z odločilnim košem Plantana tik pred iztekom igralnega časa zmagali z rezultatom 76:74. Uvrstitev Novomeščanov v 2. ZKL je bil takrat velik uspeh in presenečenje za vso Slovenijo.

Nova uprava, na čelu z nekdanjim igralcem Slavkom Medletom in tehničnim vodjo Janezom Prijateljem, se je z vsemi močmi vrgla na delo, da bi lahko ekipa nemoteno tekmovala v 2. ZKL. Kljub vsem naporom je KK NOVO MESTO v sezoni 1977/78 osvojil 10. mesto, kar je ob reorganizaciji pomenilo izpad iz lige. Leta 1978 je klub praznoval 30 letnico obstoja in vse sile usmeril v povratek v 2. ZKL. Klub je organiziral tudi turnir v počastitev 30 letnice kluba in odigral vrsto odmevnih mednarodnih tekem. Okrepila se je klubska uprava, z Avgustom Fajfarjem in Jožetom Florijančičem.

Ekipi se v sezoni 1978/79 ni uspelo ponovno uvrstiti v 2. ZKL, kar je bilo za upravo, trenerja in igralce precejšnje razočaranje. V tej sezoni so ekipo sestavljali naslednji igralci: S. Kovačevič, Župevec, Munih, P. Seničar, S. Seničar, Plantan, Cerkovnik, Beg, Fuis, Ivančič, Besednjak in Šupič. Trener je bil Jože Splichal.

Zaradi nesoglasij v pretekli sezoni je uprava kluba obstajala v bistvu le še na papirju. V sezoni 1979/80 sta ekipo kot trenerja prevzela S. Kovačevič in D. Pucelj. Ekipa je zasedla 4. mesto v 1. SKL, kar jo je ob vnovični reorganizaciji ponovno vodilo v 2. ZKL. 

Na fotografiji: ekipa na turnirju ob pocastitvi 30 letnice kluba. Od desne proti levi : S. Kovačevič, Zupanc, Fujs, Cerkovnik, Cvitkovič, Munih, Lalič, Besednjak, S. Seničar, Beg, Župevec, Plantan;

V sezoni 1980/81 je ekipo prevzel Dare Pucelj, saj je Slavko Kovačevič odšel na služenje vojaškega roka. Novomeščani so v 2. ZKL osvojili 7. mesto, z enakim številom točk, kot mariborska Tima, Puljanka in splitski Dalvin. Vse te štiri ekipe so v dvaindvajsetih tekmah 11 krat zmagale in 11 krat izgubile.

V naslednji sezoni, 1981/82, so na služenje vojaškega roka odšli trije člani prve peterke. Prišlo je do menjave generacij. Nastopali so v glavnem mladinci in tudi kadeti, od katerih so najbolj izstopali Golobič, Skube in Bajc. Ekipa je osvojila 11. mesto v 2. ZKL, 5 krat je zmagala in 17 krat izgubila, tako da je iz lige ponovno izpadla. Kljub temu pa je z igrami dokazala, da je izredno perspektivna.

V sezoni 1982/83 je na trenerski klopi Dareta Puclja zamenjal Slavko Kovačevič. Mladi igralci so pokazali ves svoj talent in premočno osvojili naslov republiškega prvaka, lovoriko, ki jo v klubskih vitrinah še niso imeli.

V sezoni 1983/84 sta ekipo za eno leto zapustila Plantan in Bajc, ki sta odšla na služenje vojaškega roka. Ostali mladi igralci so večinoma študirali v Ljubljani in niso redno trenirali. Ekipa je izpadla iz 2. ZKL. V klub se je vrnil trener Jože Splichal.

Ekipa je v sezonah 1984/85 do sezone 1988/89 nastopala v 1. SKL in se uvrščala med 4. in 10. mestom, v zadnji sezoni 1989/90 pa je osvojila zadnje 12. mesto in izpadla iz najelitnejšega slovenskega tekmovanja. Kljub slabšim rezultatom konec 80-in in v začetku 90-ih je bilo jasno, da je košarka na Dolenjskem pognala močne korenine in da je le vprašanje časa, kdaj si bo vrnila pomembno mesto med športi na Dolenjskem in v širšem slovenskem prostoru.

1975 - Zgrajena je bila športna dvorana Marof

Leta 1975 je sedem igralcev prenehalo z aktivnim igranjem košarke. Ekipa, ki je ostala, se je okrepila s Poljšakom iz kranjskega Triglava in Cukutom iz Vojvodine, zaigrala pa sta tudi mlada Seničar in Munih. Slednji je bil slovenski mladinski reprezentant. Ekipa je zasedla 7. mesto v ligi. Leta 1975 je bila zgrajena športna dvorana Marof, kar je bil še dodaten korak k razvoju košarke v Novem mestu.

Leta 1976 se je ekipa spet močno pomladila. Na služenje vojaškega roka sta odšla Kopač in Ivančič, z aktivnim igranjem pa so prenehali Splichal, Počrvina in Poljšak. Mladinci Bajc, Plantan, Besednjak, Kraševec in S. Seničar pa so bili še premalo izkušeni za nastopanje v 1. SKL. Prvenstvo se je tega leta prvič igralo v dvoranah, novomeški košarkarji so osvojili 11. mesto. Zaradi znanih portoroških sklepov je prišlo do regijske združitve z ekipo KK Beti iz Metlike. Tako je ekipa KK Novoteks še naprej nastopala v 1. SKL, pod imenom DOLENJSKA. V reprezentanco Slovenije sta bila izbrana Peter Ivančič in Ljubo Munih.

1971 - Uvrstitev v 1. SKL, košarka postane najpopularnejši šport v Novem mestu

Rešeni največjih, finančnih skrbi, so se igralci KK Novoteks že prvo leto uvrstili na 1. mesto 1. B lige in se prvič v zgodovini kluba uvrstili v 1. SKL, najkvalitetnejše republiško tekmovanje. V odločilni tekmi za prvo mesto je Novoteks doma premagal ekipo Ljubljane z rezultatom 62:60. Strelci pri domačih so bili: Splichal 24, Ž. Kovačevič 19, S. Kovačevič 11 in Pirc 8. Andrej Petrič je bil razglašen za najboljšega trenerja v ligi, Slavko Kovačevič postane prvi reprezentant iz Novega mesta. Košarka, ki je bila vrsto let v senci odbojke, prevzame primat najpopularnejše športne panoge v Novem mestu. Novomeško ekipo je krasilo odlično vzdušje v ekipi, saj so se igralci družili med seboj tudi v prostem času. Trener Petrič se je dobro zavedal pomena dobrih odnosov v ekipi, zato je takšna druženja vzpodbujal. Prvo leto nastopanja v 1. SKL so Novomeščani zasedli 7. mesto, kar je bil za novinca v ligi lep uspeh. Za Novoteks so nastopali: Splichal, Ž. Kovačevič, S. Kovačevič, Počrvina, Ivančič, Pirc, Papič, Šobar, Kopač, Šepetavc, Blažič in Munih.

Naslednje leto je bilo moštvo že v samem slovenskem vrhu, zasedlo je 4. mesto, z malo športne sreče pa bi bilo lahko še višje.

Na Loki so v tistih letih trenirale tudi vse mlajše ekipe novomeškega kluba.

1963 - Prvo asfaltno igrišče na Loki

Leta   je trenersko mesto pri članih prevzel Vinko Bele, mladince pa je treniral Andrej Petrič. Tega leta so Novomeščani dobili prvo asfaltno igrišče na Loki. Vse do leta 1968 so novomeški košarkarji nastopali v podzvezni ali 2. slovenski ligi. Leta 1967 je treniranje prve ekipe prevzel Andrej Petrič, v klubu pa so dobro skrbeli tudi za podmladek. Prvič v zgodovini kluba so začeli trenirati tudi pozimi. V gimnazijski telovadnici, ki je bila sicer premajhna, so trenirali enkrat tedensko. Načrtno delo je začelo kazati rezultate. Leta 1968 so se Novomeščani na kvalifikacijah v Novi Gorici uvrstili v 2. SKL. Košarka je v Novem mestu postajala vse bolj popularna. V intervjuju za Dolenjski list je A. Petrič napovedal, da bi se lahko ekipa v nekaj letih uvrstila v 1. SKL.

Leta 1970 so Novomeščani zasedli 4. mesto v 2. SKL. V kvalifikacijah so nato premagali Prule z rezultatom 72:60 in se uvrstili v 1. B slovensko ligo.

V klubu so takrat igrali: Počrvina, Splichal, M. Kopač, Šobar, Gošnik, Papič, Colarič, B. Špiler, Piletič, Šepetavc ter S. in Ž. Kovačevič.

Tega leta je pokroviteljstvo nad ekipo prevzela tekstilna tovarna Novoteks.

1956 - Prelomno leto

Na Loki sta tistega leta taborila igralec ljubljanske Olimpije, Lujo Lampič, in trener ženske ekipe Olimpije, Nande Bizjak. Vsak dan sta vadila na igrišču in s svojim znanjem navdušila številne mlade Novomeščane, ki so zahajali na Loko. Novomeščani so tega leta prvič nastopili v ljubljanski conski ligi, brez vidnega uspeha.

Generacija novomeških košarkarjev od leta 1958-1960: Aleš Grandovec, Vinko Bele, Slavko Medle, Ilija Djuršič, Janko Goleš, Marjan Potrč.

Leta 1960 so Novomeščani osvojili 2. Mesto v ljubljanski conski ligi. Povezali so se z Okrajno zvezo za telesno kulturo v Ljubljani, od koder jim je na pomoč priskočil trener Tršar, ki je vodil nekaj treningov. Organizirali so prvi tečaj za košarkarske vaditelje in trenerje, ki so se ga udeležili Petrič, Splichal in Dular. Prva dva sta pozneje uspešno delovala v klubu kot trenerja. V tem času je bil animator in glavni pobudnik košarke v Novem mestu dr. Grandovec, ki je ekipo leta 1962 z osvojenim 1. mestom v ljubljanski podzvezni ligi popeljal v 2. slovensko ligo na kvalifikacijski tekmi z Novo Gorico.

Za novomeško ekipo so nastopili: J. Šetina, F. Šetina, J. Petrič, A. Petrič, Knoll, Splichal, P. Kopač, Potrč, Blažič in dr. Grandovec, ki je ekipo tudi vodil.

1948 - Začetki košarke v Novem mestu

Zametki košarke v Novem mestu segajo v leto 1948, ko so se na Loki pojavili prvi fantje, ki so metali na koš. Prvo košarkarsko ekipo so sestavljali: Ljubo Medvešček, Janez Rustja, Samo Medic, Marjan Šonc, Miran Simič, Slavko Medle in Janko Goleš. Slabo opremljeni in premalo pripravljeni so se udeleževali različnih tekmovanj.